Spoštovani mladi nadobudneži in spoštovani vsi pedagogi, ki ste si včeraj vzeli malo medvedjega časa.

Že nekaj časa sem sicer čutil, da se nekaj pripravlja, le sanjalo se mi ni kaj.

Včeraj pa se je zgodilo. Sedmo šolsko uro so se odprla vrata in začeli so vstopati učenci predvsem razredne stopnje. Nekaj je bilo vmes tudi tistih tavelikih učencev, prišla pa je tudi številčna skupina učiteljev. Mislim, da sem jih naštel okrog enajst.

Knjižnica oz. učilnica zraven nje je pokala po šivih. Vsi skupaj so mi zapeli rojstnodnevno pesmico,  na glas in z občutkom. da sem skoraj potočil nekaj medvedjih solz ganjenosti. Voščili so mi vse vse lepo in še več, še posebej skrbno pa bom shranil voščilnico bratranca Rjavka in medvedje zdravnice Alenke ter voščilnico prvošolcev. Veste, vsak je nanjo čisto sam napisal svoje ime. Rekli so mi sicer, da vseh nisem čisto prav prebral, ker berem bolj po medvedje, ampak se bom že še naučil.

Preizkusili smo še v poznavanju mojih medvedjih prijateljev, ob slovesu pa sem med vse medvedje prijatelje razdelil košaro sadnih bonbonov.

Ja, ja, seveda smo se domenili, da si morajo najkasneje zvečer temeljito oščetkati zobe .

S spoštovanjem

vaš knjižnični medo Medo

1.P.S. Na svidenje čez leto dni 😉

2. P. S. Nekaj foto utrinkov si tudi že lahko ogledate. 😉