OŠ Litija bo od 31 .1 do 4. 2. v okviru Erasmus plus projekta Reading for life izvajala spletno mobilnost , v kateri bodo sodelovali projektni partnerji iz Romunije, Norveške, Španije in Portugalske. Ker želimo prijateljem iz tujine čimbolj prestaviti našo lepo Slovenijo, na aplikacijo Padlet vsak dan prilepimo novo objavo: Countdown to online mobility in Litija.
Spoštovani starši, drage učenke in učenci!
Brez lažne skromnosti lahko rečemo, da so mednarodne aktivnosti na Oš Litija postale skoraj stalnica. Za nami je že nekaj uspešno izvedenih in zaključenih projektov. Kot gostitelji smo se vedno izkazali v najboljši luči, kar pa brez pripravljenih srčnih družin, ki so v svoj dom za en teden sprejeli učence goste iz tujine, ne bi bilo možno.
V naš sedanji aktivni projekt Reading for life je vključenih pet evropskih šol: romunska, španska, norveška, portugalska in naša, slovenska. Izvedene so bile že mobilnosti v Romunijo, na Portugalsko in v Španijo, sedaj pa smo na vrsti mi, da se izkažemo kot gostitelji.
Da nam korona pošteno meša štrene, na tem mestu ne bi izgubljali besed. Pripravili se bomo v dobri veri, da bomo mobilnost lahko tudi izvedli. V začetku novega koledarskega leta, natančneje od 31. 1. 2022 do 4. 2. 2022, bodo naši projektni prijatelji torej obiskali tudi OŠ Litija. Predvidevamo prihod 8 učiteljev in 20 učencev. Učenci so po tradiciji nastanjeni pri družinah, zato vas s tem prvim pismom sprašujemo, ali ste pripravljeni za teden dni v svoj dom sprejeti gosta učenca. Brez vaše pomoči nam te projektne dejavnosti ne bo uspelo izpeljati, zato vas iskreno nagovarjamo, da se naši prošnji odzovete, mi pa bomo poskrbeli, da bo vaše življenje v tem tednu čim manj oteženo. Na podlagi izkušenj si upamo trditi celo nasprotno: da bo teden kratek, iskriv in nepozaben.
Če ne verjamete nam, povprašajte starše, ki so se v vlogi gostiteljev že preizkusili, ali pa učence, ki so že imeli možnost preživeti teden na mobilnosti v tujini.
Prijazen pozdrav
Koordinatorica projekta Nevenka Mandelj Ravnatelj: Peter Strle
Izjava
Naša družina se je odločila, da bo v okviru Erasmus plus projekta od 31. 1. 2022 do 4. 2. 2022 ponudila dom učencu gostu iz ene od sodelujočih šol.
Ime in priimek učenca: ______________________________________________________
Ime in priimek staršev: ______________________________________________________
Prvi del: Pogled razrednika Alena
V šoli smo več let opazovali upad branja še zlasti med učenci v zadnjih štirih letih devetletke. Učenci, ki berejo počasi in slabo in posledično tudi slabo razumejo besedilo, pa po mojem prepričanju sploh ne berejo več.
Kot učitelj matematike zaznavam, da imajo učenci pri reševanju besedilnih nalog ravno zaradi slabe tehnike branja čedalje večje težave. Kot učitelj se zavedam, da nam branje pomaga pri osvajanju znanja, novih pojmov, širjenju besedišča in tudi razumevanju samega besedila.
V šolskem letu 2018/19 sem postal razrednik v šestem razredu. V septembru sem sklenil, da bom poskusil z misijo nemogoče. Pri razredni uri sem stopil v razred s predlogom, da bomo v šestem razredu vsi opravili bralno značko. Bralna značka in domače branje skupaj predstavljata prebrati deset knjig. Če pouk traja deset mesecev, to predstavlja prebrati knjigo na mesec. Če se vzame knjigo v povprečju s 150 stranmi, to predstavlja branje pet strani na dan ali preračunano na 15 minut počasnega branja dnevno. To ne vzame veliko časa, nas pa lahko v veliki meri zelo obogati. Z istimi besedami sem stopil tudi pred starše na prvem roditeljskem sestanku v septembru 2018.
V septembru so me učenci in učenke le pisano gledali, starši pa so me z veliko odobravanja podprli. Sam pa sem to vzel kot en projekt našega razreda. Za vsakega sem vodil evidenco in vsakega sproti spodbujal pri branju. Tisti, ki so samomotivirani za branje, so bralno značko opravili do novega leta. Drugi so rabili dodatne zunanje spodbude za vsako knjigo posebej. Ob koncu meseca aprila je bila razredu statistika tako vzpodbudna, da so še starši rekli, da ne morejo verjeti, da njihovi otroci res berejo. V mesecu maju sta še zadnja dva učenca dokončala z branjem. V razredu je 21 otrok in vseh 21 je prebralo po šest knjig za domače branje.
V branju smo bili pridni in smo si kot bralci prislužili majice. V mesecu juniju smo potem naredili skupinsko fotografijo in se zaobljubili, da bomo v sedmem razredu z branjem nadaljevali.
(Objava na spletni strani OŠ Litija)
Učenke in učenci so si s pridnim branjem pribrali tudi presenečenje, nagrado v obliki torte, ki jim je enako kot branje knjig (ali pa še bolj) šla v slast.
Drugi del: Razmišljanja učencev, kritična in iskrena, kot so le lahko. Brez cenzure in lekture :)!
Tretji del: svoj lonček pristavi še knjižničarka Nena
Sodelovati z zagnanim učiteljem razrednikom Alenom mi je v veliko veselje. Ve, zakaj pri branju vztraja, ve, kako zmotivirati starše in učence.
Srečo imava, da oba delava na šoli, ki jo vodi ravnatelj, ki je tudi sam bralec v polnem pomenu besede. Pohvalimo se lahko, da je na naših knjižnih policah obilo kvalitetnega in aktualnega čtiva, kot ne manjka niti lahkotnejših ali preprostejših vsebin, stripov, poučnih knjig in revij. Najdejo se knjige brez besedila, večnaslovniška literatura, bralna gradiva tudi za učitelje, starše in učence, ki so že zapustili naše šolske klopi.
Pa še nekaj drobtinic:
-Za vsako bolezen rožca raste, sta mislila in nas učila že teta Pehta in Kosobrin in za vsakega učenca se knjiga najde, praviva midva z učiteljem Alenom.
– Besede mičejo, zgledi pa vlečejo, je prepričan učitelj Alen, ki bralno značko opravi, kot jo opravijo njegovi učenci.
– »Brati pomeni početi podvige. Brati je možno marsikaj. Recimo: grozdje in fige in knjige in med brati še kaj. Brati je na sploh enostavno. Črke hrustaš kot zalogaj. Teže pa je, a tudi bolj slavno, brati pravilno in hitro nazaj. A nazaj se daleč ne pride. Pravo branje le dalje in dalje gre čez črke in pike, čez vrte in hribe v Koromandijo ali še dlje.« (Pavček, 2012)
Ali je o branju možno povedati še boljše, kot je to ubesedil Tone Pavček?
Ne morem si pomagati, da ne bi dodala: prepričana sem, da si lanski 6. c, letošnji 7. c, nagrado prav pošteno zasluži! Učitelj Alen pa pravi: s projektom branja nadaljujemo do zlatih bralcev!
Litija, 15. 1. 2020
Učitelj Alen Divjak
Učenci 7. c
Knjižničarka Nevenka Mandelj
Zgodba se je začela dogajati že leto prej, ko me je kolegica knjižničarka Urša Bajda povabila, da skupaj pripraviva prispevek za IASL konferenco, ki se je teden pred letošnjimi jesenskimi počitnicami odvijala skoraj v naši bližini – Dubrovniku.
To pa ni tako blizu – boste rekli. Če pomislimo, da so bile prejšnje tri konference šolskih knjižničarjev v Turčiji, Kaliforniji in na Japonskem, naslednja pa bo v Teksasu, potem lahko mirno trdim, da je bila ta skoraj pred vrati.
Kakorkoli, prispevek sva pripravili, oddali in bili kljub vloženemu delu prijetno presenečeni, ko sva prejeli tudi potrditev.
Sedaj se je torej šlo zares: na konferenci, ki je štela 244 – po večini – šolskih knjižničarjev iz 45 držav vseh kontinentov, sva bili po neuradni informaciji prvi dve slovenski knjižničarki prisotni tudi s prispevkom. V angleškem jeziku sva prisotnim predstavili vsaka svojo knjižnico in dejavnosti, s katerimi se vključujemo v mednarodno sodelovanje.
Takole pa sva se na konferenci srečali tudi s knjižničarko Roso z Islandije, s katero sva predhodno sodelovali v nekaj eTwinning projektih. Svet je postala mala vas, kajne!
Zakaj bi modrovali po svoje, ko pa je vse o Bralni znački prav lepo razloženo v tej povezavi 🙂
“Prosim, prosim, prosimo, molimo, vrzite svojo televizijo v smeti, in na njeno mesto postavite polno knjižno polico.” — Roald Dahl, Charlie and the Chocolate Factory
Okej, se pravi, vsaka od teh knjig je skrivnost. vsaka knjiga je skrivnost. In če prebereš vse knjige, kar jih je bilo kdaj napisanih, je tako, kot da si prebral velikansko skrivnost. In kolikorkoli se že naučiš, se naučiš samo to, da je še toliko vsega, česar se moraš naučiti.” – Sherman Alexie, Absolutno resnični dnevnik Indijanca s polovičnim delovnim časom
“Knjige so ji odprle nove svetove in ji predstavile izjemne ljudi z vznemirljivimi življenji. Josephu Conradu se je pridružila na starinski jadrnici. Z Ernestom Hemingwayjem je odpotovala v Afriko, z Rudyardom Kiplingom pa v Indijo. Medtem, ko je nekje na angleškem podeželju sedela v svoji majhni sobici, je prepotovala ves svet.” – Roald Dahl, Matilda
“Ne skrbi za stavke, ki jih ne razumeš. Udobno se namesti in pusti, da te besede preplavijo kakor glasba.” – Roald Dahl, Matilda
Spoštovani učenke in učenci, dijakinje in dijaki, učiteljice in učitelji ter vsi ostali zaposleni v vzgoji in izobraževanju,
pred nami je novo šolsko leto. Kot vedno se ga zelo veselimo, tudi zato, ker prinaša veliko novega, veliko izzivov. Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport smo bili v poznih pomladanskih in v poletnih mesecih kar pridni. Skupaj s šolami smo vpeljali vse tiste spremembe, ki bodo veljale v novem šolskem letu. V to štejemo predvsem brezplačne učbenike in učna gradiva za prvi in drugi razred osnovne šole, spremenjen način opravičevanja polnoletnih dijakov, pa tudi t. i. Belo knjigo, ki je dolgoročni strateški načrt za slovenski izobraževalni sistem v prihodnjih desetletjih.
Za učitelje je pomembna informacija, da smo sredi snovanja novega kariernega sistema. Ta je namreč tisti, s katerim šola stoji ali pade. Šola namreč stoji ali pade na ljudeh, na kakovosti dela z učenci in dijaki. Zato je tako zelo pomembno, da na eni strani vztrajamo pri kakovosti, na drugi strani pa dajemo avtonomijo učiteljem in jim zaupamo, da bodo opravili svoje delo kar najbolj kakovostno, pri čemer bodo za to ustrezno karierno in drugače nagrajeni.
Vsem želim vse dobro v novem šolskem letu, ogromno znanja, prijateljstev in vsega ostalega, kar šola prinaša. Prav šola je v Sloveniji eden od najboljših družbenih podsistemov in prav je tako, saj gre za naše državljane in prihodnje generacije.
Najlepša hvala.
Noč v knjižnici je za nami. Uspela v vseh korakih, vsaj tako pravijo udeleženci. Kar 30 jih je bilo letos. Pestra druščina učencev od 6. do 9. razreda rednega programa, skupine osmošolcev z nižjega izobrazbenega programa, gostja s šmarske šole ter predstavnica “upokojenih” knjižničarjev. ETwinning delavnica, socialne igre, priprava večerje, filmska matineja, branje, ura duhov in spanje (kar verjemite) so bile glavne aktivnosti našega desetega druženja v knjižnici.
Če vas zanima kakšno slikovno gradivo, kliknite na povezavo.
