Šolska knjižnica v osnovnošolskem času naših staršev

Starši, naprosili smo vas, da nam v stavku ali dveh predstavite knjižnico iz vaših osnovnošolskih časov. Spomine bomo z veseljem objavljali na tem mestu, vam pa se za sodelovanje iskreno zahvaljujemo:

1. Knjižnice so bile velike in majhne. Računalnikov ali drugih naprav ni bilo. Knjižne police so bile lesene. Bilo je veliko knjig. Imeli so papirnato izkaznico in nanjo je knjižničarka napisala izposojeno knjigo. Mize, klopi in stoli so bili leseni. Pouk ni potekal v knjižnici. Knjige so bile postavljene po abecednih imenih pisateljev. Bili sta sliki Prešerna in Tita. Knjižničarka je bila prijazna (kot danes). Pisali so na kartonček, ne pa na računalnik.

Md, 5. r

2. Knjižnice so bile bolj revne s knjigami. Računalnik je imela samo knjižničarka.

MŠ, 5. r

3. Mami mi je rekla, da je bila knjižnica takrat manjša in je imela manj knjig. Knjige so bile takrat zelo stare. Bile so samo knjižne police in nič drugega.

AŽ, 5. r

4. Ko je moja mami hodila v šolo, ni hodila v knjižnico, ampak je učiteljica prinesla knjige v razred in so jih vzeli.

SD, 5. r

5. Knjižnica je bila nekoč zelo podobna današnji. Nekoč knjižnica ni imela toliko elektronike kot danes, računalnik je imela na svoji mizi samo gospa knjižničarka Nevenka. Ni bilo družabnih iger in udobnih vreč za sedenje. Ni bilo še interaktivne table na steni. Bilo pa je tišje kot zdaj, ker ni bilo toliko elektronskih naprav in si lažje bral v miru kot zdaj.

DJ, 5. r

6. Knjig je bilo manj. Knjižnica je bila stara, bila je lepa. Ni bilo računalnika in tehnologije. Ni bila pobarvana.

LK, 5. r

7. Ko so moji starši hodili v šolo in v knjižnico, so imeli v knjižnici manj tehnologije. Imeli so tudi manj knjig, kot jih imajo danes. Ni bila enaka knjižničarka. Niso hodili tako pogosto v knjižnico.

TB, 5. r

8. Knjižnica je bila majhna. Bilo je veliko knjig. knjižnica je bila v pritličju. Knjižničarka je poučevala tudi slovenščino. Ko si si izposodil knjigo, si dobil kartonček. Na njem je bil napisan datum, število izposojenih knjig in rok izposoje. knjiga je imela na robu predalček, da si kartonček pospravil vanj. Knjižnica je imela samo eno okno in nič stolov in miz.

AG, 8. r

9. Šolske knjižnice se ne spomnim prav dobro, v času moje osnovne šole sem obiskoval splošno knjižnico, ki je takrat bila v Farbarjevem gradu. Daleč najljubši mi je bil Karl May.

ZM, 8. r

10. V času, ko je moj oče hodil v OŠ Litija, je bila šolska knjižnica v prostorih današnjega 6. razreda. Po končanem pouku so si učenci lahko sposodili knjige. Evidenco izposojenih knjig je knjižničarka beležila na posebnih kartončkih. Vsak učenec je imel svoj kartonček, na katerem je bil vpisan datum izposojene knjige in številka knjige.

KV, 4. r

11. Mami je hodila v isto knjižnico v OŠ Litija. In v matično knjižnico. Hodila je peš.

PK, 4. r

12. Ko je bila moja mami majhna, je bila matična knjižnica v Farbarjevem gradu. V njej sta delali dve knjižničarki in sicer Joži in Jožica. V knjižnico je hodila sama. Do knjižnice so vodile lesene stopnice. za izposojo so imeli kartonaste izkaznice, v katere je knjižničarka vsakič znova vpisala datum.

MC, 4. r

13. Včasih je bila šolska knjižnica manjša. V njej ni bilo toliko knjig kot danes. Svoj prostor je imela v sedanjem tretjem razredu. Otroci so hodili tudi v matično knjižnico, ki je še vedno v isti zgradbi. Tudi takrat so radi brali knjige, čeprav jih je bilo manj.

ŽL, 4. r

14. Mami je hodila v knjižnico v OŠ Trbovlje. Knjižnica je bila velika, ker je bilo v mamini generaciji kar šest razredov. mami je bila 6. g razred. Knjižničarka je učila tudi slovenščino. Včasih so v knjižnici imeli kvize znanja. Mami je enkrat tudi zmagala. Najraje je gledala enciklopedije. Knjižnico je obiskovala med glavnimi odmori. Moja mami je bibliotekarka.

LL, 4. r

15. Domača knjižna omara, sobica mamine tete, polna starih knjig pravljic in povesti s skromnimi črno-belimi ilustracijami, babičino podstrešje z učbeniki treh generacij – to so bile moje prve bogate knjižnice. Dobro se še spomnim litijske knjižnice v farbarjevem gradu: prvo nadstropje in skozi vrata na levi, nato pa selitev na Parmovo. Ko sem ravno naštudirala razporeditev polic, se je knjižnica razširila – in spet in spet – v novo sobo, v novo nadstropje, danes je velika in moderna. Knjižnica nam ponuja potovanja v času, v nove svetove, pogovore z največjimi pesniki in sanjači sodobnih in preteklih časov – samo knjigo je treba odpreti.

MŠ, 4. r

16. Nekoč je bila knjižnica manjša in tudi knjig je bilo manj. Knjige so bile starejše in več je bilo slovenskih pisateljev. Takrat niso imeli računalnikov, zato knjige niso bile označene s kodami. V vsaki knjigi je bil kartonček, ko si si jo izposodil, ga je knjižničarka, ki je bila ponavadi učiteljica slovenščine, spravila v posebno škatlo. V poseben zvezek si je zapisala ime in priimek učenca.

AŽ, 4. r

17. V šolsko knjižnico sem hodila po pouku, redno vsak teden. Spominjam se, da sem želela prebrati vse pripovedke iz knjižnice. Najraje sem brala ljudske pripovedke. In še dobro se spomnim, kako sem čakala v vedno dolgi vrsti za izposojo. Dolga pa j bila zato, ker sta naš knjižničar in knjižničarka vsakega spraševala o vsebini izposojene knjige. In če kdaj nisem do konca prebrala, me je bilo pošteno strah, kaj me bosta vprašala. Ne bom pozabila kartončkov o evidenci knjige, saj sem se vedno čudila, kako se naša knjižničarja spretno znajdeta med njimi.

AO, 4. r

18. Moj očka je hodil po znanje prav v to šolo. Knjižnice v šoli se ne spominja najbolje, bila je samo za nižje razrede. Za višje pa je bila matična knjižnica pri železniški postaji. Vsak, ki je prišel po knjigo, je imel s seboj kartonček z imenom, na katerega je knjižničarka zapisala knjige.

AB, 4. r

19. Albanska knjižnica je bila majhna. Knjig ni bilo veliko. Knjige so bile otroške. Stoli so bili leseni. Nekateri otroci so morali stati, ker jih ni bilo dovolj. Nekatere knjige so bile poučne. Najmanj knjig je bilo junaških. Knjižnica je bila v eni učilnici. V njej je delal učitelj.

VH, 4. r

20. Rad hodim v knjižnico. Rad berem. Lepo je brati.

Ko je bila mami majhna, v njeni vasi ni bilo knjižnice. Sestra ji je šla po knjige v mesto. Zelo rada je brala. V šoli je prebrala vse knjige. Veliko jih je imela tudi doma. Če ima čas, še vedno rada bere knjige, oči pa ima raje časopis.

Ob branju se  zabavam. Hvaležen sem tistemu, ki je izumil knjigo. In tudi mami mu je.

MVM, 4. r

21. Moj oči je imel knjižnico zelo daleč. Če je hotel iti v knjižnico, ga je moral peljati njegov oče. Knjižnico je imel oddaljeno 2 km. Zelo rad je bral. Včasih se je peljal s kolesom.

AR, 4. r

22. Knjižnica, ki jo je obiskovala moja mama, je bila šolska knjižnica. Bila je to lepa in čisto nova knjižnica, imela je poseben vonj po novem. Prostor je bil velik in svetel. Razdeljen je bil na dva dela. V enem so bile police s knjigami, drugi del je bil opremljen z mizami in štirimi stoli. Ta prostor je bil namenjen branju, pisanju nalog in podobno. Stene so bile pobarvane v dva odtenka zelene barve. Zgornji del je bil svetlejši kot spodnji. V desnem kotu je stala malo večja miza, za katero je delala knjižničarka. V osebni kartonček je zabeležila naslov vsake izposojene knjige. Knjižnica je bila založena z veliko zanimivih knjig. Čeprav je od takrat preteklo že precej časa, se je mama z veseljem spomnila knjižnice, ki jo je rada obiskovala.

DV, 4.r

 

 

(Skupno 60 obiskov, današnjih obiskov 1)

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.