Prvi del: Pogled razrednika Alena

V šoli smo več let opazovali upad branja še zlasti med učenci v zadnjih štirih letih devetletke. Učenci, ki berejo počasi in slabo in posledično tudi slabo razumejo besedilo, pa po mojem prepričanju sploh ne berejo več.

Kot učitelj matematike zaznavam, da imajo učenci pri reševanju besedilnih nalog ravno zaradi slabe tehnike branja čedalje večje težave. Kot učitelj se zavedam, da nam branje pomaga pri osvajanju znanja, novih pojmov, širjenju besedišča in tudi razumevanju samega besedila.
V šolskem letu 2018/19 sem postal razrednik v šestem razredu. V septembru sem sklenil, da bom poskusil z misijo nemogoče. Pri razredni uri sem stopil v razred s predlogom, da bomo v šestem razredu vsi opravili bralno značko. Bralna značka in domače branje skupaj predstavljata prebrati deset knjig. Če pouk traja deset mesecev, to predstavlja prebrati knjigo na mesec. Če se vzame knjigo v povprečju s 150 stranmi, to predstavlja branje pet strani na dan ali preračunano na 15 minut počasnega branja dnevno. To ne vzame veliko časa, nas pa lahko v veliki meri zelo obogati. Z istimi besedami sem stopil tudi pred starše na prvem roditeljskem sestanku v septembru 2018.
V septembru so me učenci in učenke le pisano gledali, starši pa so me z veliko odobravanja podprli. Sam pa sem to vzel kot en projekt našega razreda. Za vsakega sem vodil evidenco in vsakega sproti spodbujal pri branju. Tisti, ki so samomotivirani za branje, so bralno značko opravili do novega leta. Drugi so rabili dodatne zunanje spodbude za vsako knjigo posebej. Ob koncu meseca aprila je bila razredu statistika tako vzpodbudna, da so še starši rekli, da ne morejo verjeti, da njihovi otroci res berejo. V mesecu maju sta še zadnja dva učenca dokončala z branjem. V razredu je 21 otrok in vseh 21 je prebralo po šest knjig za domače branje.
V branju smo bili pridni in smo si kot bralci prislužili majice. V mesecu juniju smo potem naredili skupinsko fotografijo in se zaobljubili, da bomo v sedmem razredu z branjem nadaljevali.
(Objava na spletni strani OŠ Litija)

Učenke in učenci so si s pridnim branjem pribrali tudi presenečenje, nagrado v obliki torte, ki jim je enako kot branje knjig (ali pa še bolj) šla v slast.

Drugi del: Razmišljanja učencev, kritična in iskrena, kot so le lahko. Brez cenzure in lekture :)!

  • Če si oseba, ki ne bere rada, še naprej išči knjigo, ki te bo navdušila. Jaz sem svojo našla in ugotovila, da je branje super in super zatočišče.
  • Berite, da dobite majico in če imate dobrega učitelja še torto. Ko končate bralno značko, vam ni več treba. Dobrih knjig je itak samo 10%.
  • Ko človek bere, pozabi oziroma odmisli ves svet in to je tisti pravi občutek.
  • Bereš zato, ker je zabavno, s tem si krajšaš čas. Ali ni bolje, da bereš, kot da se dolgočasiš in zapravljaš čas?
  • Berem, ker je zabavno in ker nam tako rečejo starši in skrbniki, a še posebej razrednik.
  • Berite, kar vam je všeč. Berite , kolikor vam paše, ampak morate brati.
  • Berem samo, če mi učitelj teži. To je to.
  • Če gledaš s pozitivne strani, se ti bo izboljšal besedni zaklad, ugotovil boš, da tvoje življenje v primerjavi s kakimi drugimi pač ni tako slabo, …
  • Branja nimam rada. Rada berem na telefonu po tihem, knjigo na glas pa ne.
  • Berem, ker me to sprošča, pa še manj onesnažuje okolje. Knjige so napete, humoristične, dramatične in pustolovske.
  • Berem zaradi zahtev staršev in razrednika.
  • Beremo, da se kaj naučimo, da opravimo bralno značko, da se dobro počutimo.

Tretji del: svoj lonček pristavi še knjižničarka Nena

Sodelovati z zagnanim učiteljem razrednikom Alenom mi je v veliko veselje. Ve, zakaj pri branju vztraja, ve, kako zmotivirati starše in učence.

Srečo imava, da oba delava na šoli, ki jo vodi ravnatelj, ki je tudi sam bralec v polnem pomenu besede. Pohvalimo se lahko, da je na naših knjižnih policah obilo kvalitetnega in aktualnega čtiva, kot ne manjka niti lahkotnejših ali preprostejših vsebin, stripov, poučnih knjig in revij. Najdejo se knjige brez besedila, večnaslovniška literatura, bralna gradiva tudi za učitelje, starše in učence, ki so že zapustili naše šolske klopi.

Pa še nekaj drobtinic:

-Za vsako bolezen rožca raste, sta mislila in nas učila že teta Pehta in Kosobrin in za vsakega učenca se knjiga najde, praviva midva z učiteljem Alenom.

– Besede mičejo, zgledi pa vlečejo, je prepričan učitelj Alen, ki bralno značko opravi, kot jo opravijo njegovi učenci.

–  »Brati pomeni početi podvige. Brati je možno marsikaj. Recimo: grozdje in fige in knjige in med brati še kaj. Brati je na sploh enostavno. Črke hrustaš kot zalogaj. Teže pa je, a tudi bolj slavno, brati pravilno in hitro nazaj. A nazaj se daleč ne pride. Pravo branje le dalje in dalje gre čez črke in pike, čez vrte in hribe v Koromandijo ali še dlje.« (Pavček, 2012)

Ali je o branju možno povedati še boljše, kot je to ubesedil Tone Pavček?

Ne morem si pomagati, da ne bi dodala: prepričana sem, da si lanski 6. c, letošnji 7. c, nagrado prav pošteno zasluži! Učitelj Alen pa pravi: s projektom branja nadaljujemo do zlatih bralcev!

Litija, 15. 1. 2020

Učitelj Alen Divjak

Učenci 7. c

Knjižničarka Nevenka Mandelj