Zgodba se je začela dogajati že leto prej, ko me je kolegica knjižničarka Urša Bajda povabila, da skupaj pripraviva prispevek za IASL konferenco, ki se je teden pred letošnjimi jesenskimi počitnicami odvijala skoraj v naši bližini – Dubrovniku.
To pa ni tako blizu – boste rekli. Če pomislimo, da so bile prejšnje tri konference šolskih knjižničarjev v Turčiji, Kaliforniji in na Japonskem, naslednja pa bo v Teksasu, potem lahko mirno trdim, da je bila ta skoraj pred vrati.
Kakorkoli, prispevek sva pripravili, oddali in bili kljub vloženemu delu prijetno presenečeni, ko sva prejeli tudi potrditev.
Sedaj se je torej šlo zares: na konferenci, ki je štela 244 – po večini – šolskih knjižničarjev iz 45 držav vseh kontinentov, sva bili po neuradni informaciji prvi dve slovenski knjižničarki prisotni tudi s prispevkom. V angleškem jeziku sva prisotnim predstavili vsaka svojo knjižnico in dejavnosti, s katerimi se vključujemo v mednarodno sodelovanje.
Takole pa sva se na konferenci srečali tudi s knjižničarko Roso z Islandije, s katero sva predhodno sodelovali v nekaj eTwinning projektih. Svet je postala mala vas, kajne!
