Drugošolci so prišli na uro pravljic in ugotovili, da Meda ni. Na vprašanje, kam je šel, so odgovarjali:

Postal je neviden.

Šel je pomagat delavcem graditi šolo.

Šel je na izlet.

V Knjižnici Litija posluša pravljice.

Šel je pomagat v kuhinjo.

Skril se je v omaro.

Obiskat je šel druge otroke.

Kje pa se knjižnični medo Medo v resnici potepa?

Kot maskota spremlja sedmošolce na tekmovanju Male sive celice. Dajmo, Neža, Ian in Tadej, dajmo naši! Medo, ti pa se obnašaj kot lepo vzgojen knjižnični medo.